Napisao Fran Galović
KUM MARTIN
Kum Martin za trijemi bregi
Imal je klet,
Kum Martin rad se i veseli;
Za pesmo, dok s pijara curi,
On je zavzet.
I jempot v mraku, kesno v jesen,
Došli smo tam,
A vune veter puhal je zden,
I dim se vlekel z jognjišča len,
Crnel se tram.
Na jogenj on je hitil kračje,
Puhal i klel,
V zelene dal je mošta kante,
Kostanja v ponjvo s crne pute
Brzo je del.
I dok smo tak prigreli se mi,
Pesme, kaj znam,
Spopeval ja sem; - jogenj gori,
Kum Martin stane; jeden, dva, tri,
Počel je sâm:
“Pijmo, bračo, vince, voda naj stoji,
“Nek jo pije žaba, kaj vu nje leži!
“Glete mene, bračo, kaj sem vodo pil,
“Morak bom vumreti v mlade mladosti,
“Ženo ostaviti v tuge, žalosti.
“Mene zakopajte v Juzuševo klet:
“Noge obrnite k vinskem gantarcem,
“Glavo obrnite k vinske pipice,
“Pipico odškrnte, vince naj curi,
“Nek se vžije duša, kad se telo ni...”
- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -
I kesno mi smo išli domo…
“Zbogom, pajdaš!”
Oblačno nebo, dežda još bo,
A senje, koje z nami ido,
Vleče lampaš.
*
Kum Martin za trijemi bregi
Imal je klet…
V rake kum Martin tiho leži,
a jesen dojde, vince curi,
Vesel je svet!...
Post je objavljen 11.11.2005. u 10:43 sati.