CUKERŠPIC

»Mirč, SAZAS nas jebe, osemnajst jurjev je.«
El Presidente je lahko upravičeno zaskrbljen. Pred štirinajstimi dnevi je uredil bančni račun društva, na katerem je nič tolarjev in že smo dobili prvi račun.
Tudi dopis ni pomagal, v katerem smo razložili vso komičnost zadeve. Stranci so na Cukeršpicu špilali za dvanajst jurjev, v Ljubljani pa bi radi na tem koncertu zaslužili osemnajst.
V Cukeršpicu je dozorela misel, da je treba v ilegalo.

Za njih se je napisalo, da so najboljši danski rock'n'roll bend, kar je 'statement', vreden premisleka. Bomo res na nedeljsko večer v Mariboru ( MC klub) doživeli vrhunec skandinavskega rock'n'rolla?
Že pogled na bend je bil presenečenje. Fantje, stari komaj kaj čez dvajset, s steklenicami vode na odru. Dobro, ajde da čujemo. Po nekaj taktih še sploh nisem prišel k sebi, kljub temu da je bila moja steklenica piva še polna. Tudi flashbacka nisem doživel. Je to možno? Res slišim nekaj takega kot ''The Beatles 21.stoletja?''
Čisti rock'n'roll, melodičen na najvišjem nivoju, divji in hkrati čuten. Sproščeno so se zabavali in igrali, kot da je to najlažja stvar na svetu. Tehnično perfektno. Pevec ima dar, da lahko poje rock'n'roll iz dna svoje duše. Surovo, pa vendar žametno melodično.
Na koncu se je po klubu samo še razlegalo WE WANT MORE !!!

Bo že držalo, ko so napisali da so najboljši.

Bend Gu Guai Xing Qiu sem prvič zasledil pred kakšnim letom, ko so igrali v Ljubljani. Že zaradi imena sem jih želel videti v živo in v petek so igrali v mariborskem MC-ju. Na plakatih je pisalo Fra/Chi. Zanimivo, sem mislil pri sebi, člani so iz Francije in Čila. Ja…malo morgen. Na prizorišču me podučijo, da Chi pomeni Kitajska. Gre za noise bend, najbolj pravilen opis te zvrsti najdemo v angleško-slovenskem slovarju, kjer za noise piše: hrup, vpitje, šumenje; razvpiti, zagnati hrup. Vendar, tako kot povsod, imaš bende, ki to počnejo bolj za hobi in bende, ki vedo kaj delajo. Lahko rečem, da so Gu Guai Xing Qiu obvladali stvar v nulo. Zvočno, kot tudi scensko. Kot da smo se zavrteli 30.000 let nazaj (ali naprej?) v pračloveško dobo. Predstavljaj si štiri glasbenike, nabite s totalno energijo, kateri točno kot švicarska ura nabijajo na instrumente in vpijejo, da se ti glasilke zasmilijo. Pesmi imajo kljub navideznemu kaosu red, so izdelane in imajo dramaturški lok. In ko vsi skupaj udarijo, da mešalna miza zasveti kot božično drevo in zvočnike skoraj raznese, doživiš adrenalinski šus. Visoki toni ti potisnejo oba bobniča v male možgane, basi zadonijo nekje v dvanajsterniku in pred očmi imaš od silne energije občutek, kot da se prostor trga.

Če ste vsaj malo pustolovskega duha, si kdaj privoščite noise bend!

Stranci so ekipo Cukeršpica povabili na koncertno promocijo albuma Zavrnjeno in novega videospota. V motorističnem Panther's clubu smo se ob viljamovki in dobri družbi imeli odlično.

Druže Mirč

Mi se mamo radi

Stari znanci, Stranci