dva

Napisao Fran Galović

KUM MARTIN


Kum Martin za trijemi bregi

Imal je klet,

Kum Martin rad se i veseli;

Za pesmo, dok s pijara curi,

On je zavzet.


I jempot v mraku, kesno v jesen,

Došli smo tam,

A vune veter puhal je zden,

I dim se vlekel z jognjišča len,

Crnel se tram.


Na jogenj on je hitil kračje,

Puhal i klel,

V zelene dal je mošta kante,

Kostanja v ponjvo s crne pute

Brzo je del.


I dok smo tak prigreli se mi,

Pesme, kaj znam,

Spopeval ja sem; - jogenj gori,

Kum Martin stane; jeden, dva, tri,

Počel je sâm:


“Pijmo, bračo, vince, voda naj stoji,

“Nek jo pije žaba, kaj vu nje leži!

“Glete mene, bračo, kaj sem vodo pil,

“Morak bom vumreti v mlade mladosti,

“Ženo ostaviti v tuge, žalosti.

“Mene zakopajte v Juzuševo klet:

“Noge obrnite k vinskem gantarcem,

“Glavo obrnite k vinske pipice,

“Pipico odškrnte, vince naj curi,

“Nek se vžije duša, kad se telo ni...”

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -


I kesno mi smo išli domo…

“Zbogom, pajdaš!”

Oblačno nebo, dežda još bo,

A senje, koje z nami ido,

Vleče lampaš.


*


Kum Martin za trijemi bregi

Imal je klet…

V rake kum Martin tiho leži,

a jesen dojde, vince curi,

Vesel je svet!...